Napačna samozaposlitev

Lažna samozaposlitev je konstelacija, v kateri samozaposlene osebe ali samostojni delavci delajo kot zaposleni, vendar so prijavljeni kot samozaposleni. To pomeni, da so samozaposleni dejansko zaposleni, vendar so samozaposleni iz davčnih razlogov.

Napačna samozaposlitev izvira iz obveznosti socialne varnosti. Ker mora podjetje, ki zaposluje zaposlene, ne le plačevati njihove plače, temveč tudi plačevati prispevke za socialno varnost. V primeru samozaposlenih oseb se ta dodatni stroškovni dejavnik izpusti.

Kakšne so osnove navidezne samozaposlitve?

Podlaga za vprašanje navidezne samozaposlitve so določbe Zakona o socialni varnosti. Opredeljuje, kdo se šteje za samozaposlenega in kdo za zaposlenega. Razlikovati je treba zlasti na podlagi meril obveznosti dajanja navodil, vključitve v delovanje podjetja, ki je naročnik, in osebne odvisnosti.

Lažna samozaposlitev ni prekršek kavalirja, temveč upravni prekršek, ki ga je mogoče kaznovati z visokimi denarnimi kaznimi. Vsakdo, ki dela kot samostojni podjetnik, mora zato zagotoviti, da je dejansko samozaposlen in ni v delovnem razmerju.

Da bi ugotovili, ali obstaja navidezna samozaposlitev, se opravi pregled dejanskih delovnih pogojev. Pomembno vlogo imajo zlasti naslednja merila:

Delovni čas in kraj dela: Ali ima samozaposlena oseba določen delovni čas in kraj dela?

• Delovna oprema: Ali stranka samozaposleni osebi zagotovi delovno opremo?
• Organizacija dela: Ali je samozaposlena oseba vključena v organizacijo dela?
  odvisnost: Kako odvisna je samozaposlena oseba od stranke?

Lažna samozaposlitev velja zlasti za samozaposlene osebe, ki delajo samo za eno stranko in pri svoji dejavnosti upoštevajo le njihova navodila. To pomeni, da naročnik ali podjetje določi, kaj mora samozaposlena oseba storiti, kdaj mora to storiti in kako mora to storiti. To je klasičen primer navidezne samozaposlitve.

Za samozaposlene osebe, ki delajo za stranke na ta način, je pomembno, da se ukvarjajo s to temo. Ker morajo stranke v primeru navidezne samozaposlitve plačati socialno varnost samozaposlenih in po potrebi tudi kazni. Po drugi strani pa lahko samozaposleni izgubijo socialno varnost in morajo v najslabšem primeru plačati dodatne davke.

Navidezna samozaposlitev: Za katere poklice so pomembni?

Na vprašanje zadevnih poklicev ni mogoče odgovoriti nedvoumno, saj se lahko navidezna samozaposlitev pojavi v številnih panogah. Vendar so še posebej pogosto prizadeti poklici v industriji informacijske tehnologije, gradbeništvu, gradbeništvu za prireditve in sejme, na področju oskrbe ter v prometnem in logističnem sektorju.

Za prizadete samozaposlene je priporočljivo obravnavati merila za samozaposlitev in zagotoviti, da so izpolnjena. To pomeni, da se sami odločijo, kdaj, kje in kako bodo delali in da niso podvrženi navodilom naročnika. Priporočljivo je tudi skleniti pogodbo, ki jasno opredeljuje samozaposlitev in izključuje obveznost izdajanja navodil.

Koristno bi bilo tudi poiskati strokovni nasvet za zagotovitev, da dejavnost samozaposlene osebe ali samozaposlene osebe izpolnjuje merila in da se lahko navidezna samozaposlitev izključi.

** Kako se lahko zaščitite pred obtožbami?**

Da bi se zaščitili pred obtožbami o navidezni samozaposlitvi, bi morale samozaposlene osebe zagotoviti, da je njihovo delovno razmerje dejansko samozaposlitev. To na primer vključuje možnost samostojnega določanja njihovega delovnega časa in kraja dela ter prevzemanja tveganja projekta. Poleg tega bi morali zagotoviti, da ne prejemajo navodil od javnega naročnika ter da je njihova dejavnost neodvisna in neodvisna od dela javnega naročnika.

Eden od načinov za dokazovanje samozaposlitve je priprava pogodbe, ki ureja vse pogoje delovnega razmerja. Upoštevati je treba tudi zgoraj navedene vidike. Prav tako je lahko koristno pritegniti druge stranke in tako zmanjšati odvisnost od stranke.

Pregled navidezne samozaposlitve lahko opravi davčni urad, družbe za socialno zavarovanje, nemška zveza za pokojninsko zavarovanje ali delovno sodišče. Revizijo lahko zahtevajo tudi izvajalci ali naročniki (npr. varstvo pred odpovedjo).

Pri pregledu navidezne samozaposlitve se preučijo pogodbe, dejanska delovna razmerja in delovni pogoji. Revizorji morajo najti in dokazati navidezno samozaposlitev. Če so izpolnjena naslednja merila, lahko pride do navidezne samozaposlitve:

• Promet naročnika ali podjetja znaša 5/6 celotnega prometa.
• Samozaposlena oseba ni stalno zaposlila sodelavca, ki je predmet zavarovanja.
  Samozaposlena oseba stalno dela samo za eno stranko (več kot približno 83 %).
  Samozaposlena oseba je omejena z naročnikom ali podjetjem v delovnem okolju, pa tudi v možnostih nadzora ali podjetniški svobodi.

Če so ta merila izpolnjena, se lahko domneva, da bi ta zaposlitev vplivala na podjetniško tveganje in da obstaja odvisnost.

Če želite preveriti navidezno samozaposlitev, si lahko zastavite naslednja vprašanja v zvezi z delovnim razmerjem. Če je odgovor na ta vprašanja pritrdilen, lahko to govori proti navidezni samozaposlitvi:

Ali lahko samozaposlena oseba razdeli in določi svoj delovni čas?
Ali samozaposlena oseba uporablja lastno blagovno znamko za zunanjo predstavitev (npr. vizitke, oglaševanje)?
Ali obstaja razlika med nalogami samozaposlene osebe in nalogami zaposlenih za nedoločen čas?
Ali samozaposlena oseba nima navodil pogodbenega podjetja?
Ali mora samozaposlena oseba redno poročati o storitvah?
Ali je mogoče delovno mesto prosto izbrati za samozaposleno osebo (vsaj delno)?
Ali je strojna ali programska oprema, ki se uporablja, predmet preverjanja s strani stranke?

Pravne posledice navidezne samozaposlitve so lahko resne tako za stranke kot za zadevne samozaposlene osebe. V najslabšem primeru lahko to privede do dodatnega plačila prispevkov za socialno varnost in davkov. Samozaposlene osebe so lahko odgovorne in se lahko kaznujejo z visokimi denarnimi kaznimi ali celo zaporno kaznijo. Stranke so lahko zavezane k plačilu tudi, če so razvrščene kot delodajalci.

Poleg tega lahko navidezna samozaposlitev negativno vpliva na podobo samozaposlenih, kar lahko povzroči izgubo poslovnih partnerjev in naročil. Zato je pomembno, da se že v zgodnji fazi seznanite s to temo in bodite pozorni na pravilno obravnavo delovnega razmerja. V primeru dvoma bi se morale samozaposlene osebe in stranke posvetovati z odvetniki ali davčnimi svetovalci.